Čuječnost zame predstavlja način življenja in orodje za raziskovanje sebe in osebnostno rast. Ko z zavedanjem osvetlimo dele nas, ki nam ne koristijo več in nas vlečejo v stare vzorce delovanja in reakcij, jih šele takrat jasno vidimo in jih lahko začnemo spreminjati. Zato je po mojih izkušnjah čuječnost predpogoj za vsako spremembo in osnova osebnostnega razvoja.

 

Veliko imam učiteljev in virov znanja, vendar sta moja največja učitelja zagotovo moja hčerka in sin. Sta kot ogledalo, ki mi vsakodnevno in neizprosno kaže, kaj moram pri sebi še postoriti, da bom lahko takšen starš in človek, kakršen si želim biti. Za to sem jima neizmerno hvaležna.


Rada potujem, planinarim, prakticiram jogo, se sprehajam v naravi, kuham in berem. Svoj prosti čas najraje preživljam z družino, se z njimi potepam po naravi ali raziskujem svet.

 

Po najboljših močeh se trudim, da živim čuječe in v skladu s samo seboj ter s sočutjem in prijaznostjo do sebe in drugih.

Razlog za mojo veliko strast po širjenju čuječnosti je, da brezpogojno verjamem, da čuječnost, z nepogrešljivim razvojem hvaležnosti in sočutja, lahko spremeni življenje in prinese vanj resnično radost, ki izhaja iz nas samih in ni pogojena z zunanjim svetom in dobrinami.


Opažam tudi, da ima čuječnost metuljev učinek - s tem, ko sem sama bolj čuječa, širim to energijo tudi v svojo okolico, na svoje bližnje, prijatelje, tudi neznance – in vsi ti ljudje jo širijo naprej. Globoko sem prepričana, da s širjenjem čuječnosti lahko prispevam k boljšemu svetu.

Na svetu bi bilo več strpnosti in sočutja, če bi ljudje znali pogledati vase in se pred negativno reakcijo za trenutek ustaviti. Začeti pa moramo pri sebi.

S članki in drugimi objavami želim pokazati, kako lahko s čuječnostjo spremenimo svoje življenje iz bitke v tok dogodkov, ki jih sprejemamo z notranjim mirom, sočutjem in ljubeznijo.

Upam, da boste na teh straneh našli inspiracijo in spodbudo, da uberete svojo pot osebnostne rasti in  izpolnitve ter da čuječen način življenja prenesete na svoje otroke.

Po čuječnosti sem segla, ko me je pred leti življenje postavilo pred dejstvo, da "tako pa ne bo šlo več naprej".


Vedno sem hitela, vedno sem delala eno stvar in bila z glavo pri drugi ali pa sem delala kar več stvari hkrati. Kljub temu pa mi vse doseženo in postorjeno ni prinašalo nobenega zadovoljstva. Počutila sem se prazno in izčrpano, trpeli so pa tudi moji odnosi do najbližjih. Tega, da do same sebe nisem imela nikakršnega odnosa, ni treba niti omenjati.


Ko sem zaradi vsega stresa pregorela, sem končno spoznala, da bo potrebna radikalna sprememba, da se izkopljem iz luknje. Takrat sem naletela na čuječnost. 


Najprej sem se ukvarjala z dilemo, kako naj v svojem vedno prenatrpanem dnevu najdem čas za čuječnost. Imela sem službo, dva otroka, gospodinjenje, le kam naj bi vtisnila še to?!


Moji prvi poskusi meditacije so bili taki, da sem sedenje izkoristila za to, da sem v glavi pripravila seznam za nakupe! Sčasoma mi je le uspelo oklestiti svoj urnik nepotrebne navlake. Konec koncev ni bilo debate, da je to bilo potrebno, če sem hotela svoje življenje spraviti v red. Kmalu sem opazila prve spremembe. Počasi sem postajala bolj umirjena, bolj sproščena, srečnejša in odnosi z najbližjimi so postali pristnejši in srčnejši. Končno sem našla sebe.


Povsem brez pomislekov lahko rečem, da mi je čuječnost spremenila življenje. A ne zato, ker bi se znatno spremenil zunanji svet, temveč zato, ker sem spremenila način, kako ga doživljam, in odnos do njega. S tem se je začel proces osebnostne rasti, poln novih spoznanj in aha momentov in čeprav je lahko ta proces včasih boleč, je nujno potreben in nadvse osvobajajoč.