So res lahko že osnovnošolci preobremenjeni?

November 11, 2017

V službi imamo knjižnico in pred vrati stoji lepa velika vitrina, v kateri so razstavljene najnovejše knjige, vredne branja. Pogled se mi je ustavil na knjigi z naslovom Otroci in izgorelost, na naslovni strani sedem- ali osemletnik (naslov knjige je moj prevod iz francoščine, knjiga v slovenščino ni prevedena, če jo boste morda iskali). Kar nisem mogla verjeti. Je res možno, da je ta fenomen že tako razširjen, da se je o njem že napisala cela knjiga? In tu ne govorimo o najstnikih, za katere že dolgo vemo, da so preobremenjeni. Ne, govorimo o osnovnošolskih otrocih, ki so komaj prestopili prag šole!

 

 

 

Kaj sploh je izgorelost? Je akutna čustvena izčrpanost zaradi dolgotrajnih prekomernih zahtev do otroka. Gre torej za neravnovesje med zahtevami in osebnimi viri otroka, da te zahteve izpolni.

 

Simptomi prevelikega stresa ali izgorelosti so glavobol in/ali bolečine v trebuhu, razdražljivost, apatija, utrujenost, anksioznost ali otožnost, izguba apetita, nezmožnost koncentracije, težave s spanjem, izguba motivacije za dejavnosti, ki jih je otrok prej imel rad itd.

Pri mlajših otrocih se stres pogosto kaže v obliki jeze ali nenadnih tantrumih, ki prej za otroka niso bili značilni, lulanje v posteljo in samopoškodovanje.

 

Glavna razloga za izgorelost pri otrocih sta prevelik pritisk s strani šole in pritiski s strani staršev. Pri prvem je problem ta, da se še prepogosto dogaja, da imajo otrocih že v prvih letih osnovne šole toliko domače naloge, da se enostavno nimajo več časa sprostiti (očitno nihče ne upošteva zadnjih raziskav, ki jasno kažejo, da domače naloge ne povečajo akademske uspešnosti!).Poleg tega vse preveč učiteljev pretirano poudarja tekmovalnost in pomembnost ocen. Že samo dejstvo, da morajo otroci preživeti tako veliko časa v instituciji, kjer se seveda morajo primerno vesti in biti skoncentrirani, je samo po sebi velik stres.

Žal pa se moramo sprijazniti, da največji pritisk na otroke izvajamo kar starši sami. Seveda želimo za svoje otroke le najboljše in nas skrbi za njihovo prihodnost. Zato jim želimo omogočiti, da razvijejo čim več svojih talentov in da se preizkusijo v čim več različnih dejavnostih. To pa ima lahko ravno nasproten učinek, saj prebremenjen otrok v dejavnostih ne bo užival in jih bo celo zasovražil. Poleg tega si lahko  nakopljemo službo taksista, ko otroka prevažamo z ene dejavnosti na drugo, po možnosti celo med vikendom. Če smo zaradi takega urnika utrujeni mi sami, ste lahko prepričani, da je utrujen tudi otrok.

 

 

Kaj lahko starši naredimo, da preprečimo izgorelost pri svojem otroku?

 

1. Najpomembneje je, da opazujemo svojega otroka in ga poslušamo. In da mu verjamemo, ko pravi, da je utrujen. Ne pometimo njegovih pritožb pod preprogo. Vzemimo si čas, da raziščemo, kaj je v ozadju njegovega odpora do določene dejavnosti. Odpor je zagotovo rdeča luč, ko moramo pomisliti, da gre morda za preobremenjenost.

Svojega otroka sami najbolje poznamo in moramo znati preceniti, kaj je zanj najbolje. Nekateri otroci so zelo odporni in zares uživajo, če imajo na svojem urniku več dejavnosti, nekateri pa pač toliko ne zmorejo, ker potrebujejo več časa zase. Spoštujmo otrokovo osebnost! Zato, dragi starši, ne primerjajte svojega otroka s sosedovim Janezkom, ki hodi na petnajst različnih dejavnosti. Število dejavnosti, ki jih ima vaš otrok, ni noben kazalnik, kako dober starš ste in kako srečen in uspešen bo vaš otrok v življenju. Ja, to pravijo tudi študije in za tem trdno stojim.

Precenite, kakšen karakter ima vaš otrok. Najbolj dovzetni za izgorelost so namreč otroci, ki so do sebe zelo zahtevni. Taki otroci imajo do sebe zelo velike zahteve in lahko sami sebe vodijo v preobremenjenost, ne da bi bil za to kdorkoli drug kriv. Take otroke moramo "bremzati", se z njimi pogovarjati o tem, kaj je pravi uspeh v življenju in jim pokazati, da so tudi brez najboljših ocen in perfektnega znanja veščine ljubljeni in da jih sprejemamo.

 

2. Dajmo otroku čas, da izživi svoje otroštvo skozi prosto igro, ki je ključnega pomena za njegov razvoj. Prav tako sta izjemno pomembna sanjarjenje in tudi le dolgočasenje, ki sta dragocen čas, ko otrok procesira informacije in se poigrava za različnimi idejami. To je prava "nastavitev" možganov za Aha! momente. Če torej želite vzgojiti novega Einsteina, ga ne vpisujte v znanstveni krožek, temveč mu dajte čas za sanjarjenje in dolgočasenje.

 

3. Zakaj se ne bi sprostili kot starši in uživali brezdelje skupaj z otrokom, le bili z njim, brez agende, brez pritiska, da je treba početi nekaj koristnega? Taki trenutki so lahko vredni več kot vse izvenšolske dejavnosti skupaj.

 

4. Naučimo otroka sprostitvenih tehnik, ki mu bodo prišle prav vse življenje.

 

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

January 14, 2019

Please reload